Staromeščansko razkošje na elitni lokaciji, kjer je mogoče graditi prihodnost, a občutiti preteklost.

“Prisrčna gospodična Madeleine!
Morebiti boste ob prebiranju tega pisma menili, da sem popolnoma blazen. In, moram priznati: dlan, ki izpisuje te vrstice, resnično drhti, vendar srce trepeta močneje. Odkar sem vas pred leti prvič ugledal v salonu gospoda Gaulla, moje misli uhajajo le še k vam. Zato bi se rad ponovno zazrl v vaše bistre, kakor gorska jezera modre oči...”



Pri sestopanju z vlaka nekoliko okleva. Noč je bila tiha in navdušenje preteklih dni se je poleglo. Ni več tako prepričana v pravilnost svoje odločitve. Prežemajo jo dvomi, ali bo v tem neznanem mestu nemara res lahko zajela življenje, kakršno želi in pričakuje. Navsezadnje je tudi gospodiča Jakoba srečala le nekajkrat...

Za trenutek zastane. Ljudje se smehljajo in vse je mirno. Prevzame jo domačnost. Morda pa bo vendar prav tu našla svoje mesto.




Krisperjeva hiša 1900-1901
Miklošičeva cesta 20

Grand hotel Union 1903-1905
Miklošičeva cesta 1

Hauptmannova hiša 1904
Wolfova ulica 2

Narodna tiskarna 1903-1904
Tomšičeva ulica 1

Mladika, dekliški licej in internat 1906–1912
Prešernova cesta 25

Njeno srce vztrepeta. Je mar mogoče, da je Jakob svoje domovanje poimenoval po njej? In da živi na ulici veselja? Obraz ji naseli nasmešek in oči dobe nov sijaj.

Konjska kopita pridušeno odmevajo po ulici srečnih ljudi. Vrata se odpro in pred vilo ugleda mladeniča, precej višjega, kakor ga ima v spominu. Poljubi ji dlan, a upa na več. Nekaj trenutkov še stojita in nemo zreta v oči drug drugega, nakar jo zavrti v svojem objemu in v kotičku očesa ugleda mogočnost ljubljanskega gradu. Takrat se zave, da bo ostala.
Našla je dom.


